kantavtor, ki ni postal slikar, ker ni naredil sprejemnih izpitov na akademijo, postal pa je profesor in filozof. Prvi nastop je imel davnega leta 1976 na Filozofski fakulteti, prvič pa so ga opazili in pisali o njem leta 1977 po nastopu v Šenčurju pri Kranju. Od takrat je pravi mestni ljudski pevec in sodi med nadaljevalce starodavne kantavtorske tradicije. Izdal je več plošč in knjig svojih pesmi, med njegovimi najbolj znanimi komadi, ki so skorajda ponarodeli so: Delam, Revolucija, Žare Lepotec in Moja punca ima črno muco. Zadnji projekt, ki ga je podpisal, nosi naslov Postbožični psalmi. Ljubitelji njegovih nastopov in glasbe ter poezije so njegov nastop opisali takole: »Bluz in udarne pesmi. Neskončne in neopredeljive balade. Akordi, da ti polomijo prste. Hripav, malo počen glas.«