je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja znotraj Društva slovenskih pisateljev kakor tudi v širši javnosti.

Nagrada je namenjena širšemu priznavanju ter uveljavljanju otroške oziroma mladinske literature v stanovski organizaciji, literarnokritiški stroki in javnosti. Izvirna otroška in mladinska literatura je že dolga desetletja na visoki ravni ter sodi med najbolj brano domače leposlovje. Obenem pomeni temelj oblikovanja bralnih navad in ljubezni do branja. Potreba po stanovski nagradi je povsem razumljiva, saj pomeni enega osnovnih korakov pri dokončnem izenačevanju statusa mladinske literature z nemladinsko, tako znotraj Društva slovenskih pisateljev kot tudi v širši javnosti.

Nagrado DESETNICA  za najboljše otroško in mladinsko delo v poeziji ali prozi Društvo slovenskih pisateljev podeljuje vsako leto v mesecu maju za obdobje zadnjih treh let izključno članom Društva slovenskih pisateljev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku. Nagrado podeli na podlagi izbora, ki ga pripravi strokovnjak za mladinsko književnost, o izboru pa pozneje samostojno odloča pet- do sedemčlanska žirija v sestavi mladinskih in nemladinskih avtorjev, ki so izključno člani Društva slovenskih pisateljev. Nihče od članov taiste žirije hkrati s svojim delom ne more sodelovati v izboru ali se potegovati za nagrado.

Za nagrado ne smejo potegovati izključno člani Društva slovenskih pisateljev.

Nagrado v višini 3.000 EUR bruto prispeva pokrovitelj Založba Izolit.

Pri izboru jim je svetovala zunanja sodelavka, strokovnjakinja za mladinsko književnost, dr. Dragica Haramija.

• 2007   Bina Štampe Žmavc, Živa hiša

• 2006  Janja Vidmar, Zoo

• 2005  Slavko Pregl, Usodni telefon

• 2004  Mate Dolenc, Leteča ladja

POROČILO O IZBORU ZA DESETNICO 2008

 Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani, enota Pionirska knjižnica, je na pobudo Društva slovenskih pisateljev podala sezname mladinskih knjig, ki so izšle med 1. 1. 2005 in 31. 12. 2007. Sezname sem prejela 4. 1. 2008. Hkrati je Društvo slovenskih pisateljev posredovalo seznam svojih članov, le-teh je bilo na navedeni datum 309 in dva pridružena člana.

 Ljubljana, 2. 4. 2008                                             

Izr.prof. dr. Dragica Haramija,

strokovna svetovalka žirije

Žirija je na svoji seji dne 6. 5. 2008, ki je potekala v prostorih DSP, sprejela sklep o nagrajencu. Nagrado desetnica za leto 2008 prejme Andrej Rozman Roza za delo Kako je Oskar postal detektiv.

Andrej Rozman – Roza (1955), pesnik, pisatelj, dramatik, gledališčnik, vsestranski ustvarjalec najrazličnejših umetnostnih zvrsti v različnih medijih, je v mladinski književnosti prepoznaven predvsem kot ustvarjalec poezije in proze za otroke. Njegove otroške pesniške zbirke, na primer Črvive pesmi, Rimanice za predgospodiče, Mali rimski cirkus, uveljavljajo v sodobni avtorjevi poetiki značilnosti estetike grdega. Posebnost so njegove verzne pripovedi, npr. dela Mihec, duh in uganka, Marela, Mihec gre prvič okrog sveta. Avtor je doslej objavil tudi tri prozna besedila za otroke: fantastično pripoved Skrivnost Špurkov, sodobno umetna pravljica Balon velikan in otroško detektivko Kako je Oskar postal detektiv. Andrej Rozman Roza je doslej prejel dve pomembni nagradi za svoje ustvarjanje: za Črvive pesmi je leta 1999 prejel Levstikovo nagrado, za izvirne dosežke in opuse v radijski in televizijski ustvarjalnosti pa je prejel leta 2005 Ježkovo nagrado.

Kako je Oskar postal detektiv (2007) je delo, ki sodi med kratko realistično avanturistično prozo, v kateri so zbrane tri detektivske zgodbe (Kamen modrosti, Rdeča kapica in Blokovski duhec). Naslovni lik, prvošolec Oskar, ki si želi postati detektiv, zaradi te želje zelo natančno opazuje svojo okolico in kmalu opazi nenavadne dogodke in ljudi, ki jih drugi prebivalci ljubljanskega blokovskega naselja ne opazijo. Tako zelo je natančen, da začne hoditi na kraje zločinov že pred policijo, kot komentira njegovo detektivsko aktivnost policist. Verjetnostna motivacija književnega dela in sintetična zgradba posameznih zgodb sta temeljna elementa, ki mladega bralca popeljeta skozi dogajanje: v prvi zgodbi Oskar prepreči krajo v zlatarni, v tretji pomaga policistom odkriti tatu, le v drugi napačno oceni gospoda Volka, za katerega se izkaže, da je prav prijazen gospod in ne kak zločinec, ki bi komurkoli storil kaj hudega. Oskar in drugi otroški literarni liki imajo pozitivne lastnosti, večina odraslih literarnih likov pa – vsaj po Oskarjevem – sodi med osumljene. Negativnim likom nadene Oskar živalske vzdevke (npr. Orangutan, Šakal), čeprav se ob razpletu posamezne zgodbe izkažejo kot neškodljivi. Zabavne napete zgodbe so objavljene v dvojezični knjigi zbirke Spominčice/Forget-me-nots, njena angleška različica v prevodu Erice Johnson Debeljak ima naslov How Oscar became a detective, ilustracije za knjigo je prispevala Ana Košir, delo pa je izšlo leta 2007 pri založbi Sodobnost International.

Pokrovitelj nagrade:

Založba Izolit d. o. o.
Prešernova cesta 33
1234 Mengeš

T: 01 729 10 00
F: 01 729 14 22