< nazaj na vse objave
Živa književnost

Festival ŽIVA KNJIŽEVNOST bo letos potekal že petnajstič zapored in ima med številnimi branji najdaljšo tradicijo. Posebnost, ki Živo književnost loči od ostalih branj,  je povezovanje literature z glasbo ter seveda sama lokacija dogajanja – ulica.

V štirinajstih letih so se na  »malem odru« pred ŠKUC-em, na Starem trgu 21 v Ljubljani, na trgu sredi starega mestnega jedra, predstavili skoraj vsi najvidnejši ustvarjalci »žlahtne« besede, obetajoči mladi literati in gostje iz tujine.

Dogodek je brezplačen in ima s svojo tradicijo, izvirnostjo in izborom priznanih literatov ter glasbenikov vsako leto številčnejši obisk in večjo medijsko odzivnost.

Koncept festivala se že od začetkov drži osnovne ideje: na ulico postaviti domišljeno scenografijo, ki jo oblikujejo mladi arhitekti, oblikovalci ali slikarji. Znotraj same scenografije vsak večer nastopi po en avtor ali avtorica, ki svoje literarno delo v živo interpretira (zato ime ŽIVA). Izjema sta letošnja prva dva večera, kjer bodo na otvoritvenem večeru svojo poezijo predstavili udeleženci mednarodne prevajalske delavnice gejevske poezije. Drugi večer pa je namenjen udeležencem s prevajalske delavnice turške poezije. Pri tujih literatih je poleg originala poskrbljeno še za slovenski prevod. Vsaka predstavitev branega literarnega dela je popestrena z glasbo, ki jo izvajajo skupine ali posamezniki različnih glasbenih zvrsti. Tudi letošnji festival bo vključeval vodene pogovore z avtorji, v katere se bodo lahko vključili tudi obiskovalci.

Letošnjo scenografijo smo poimenovali O'živela knjiga – odvržene, odpisane knjige smo uporabili kot material za sceno. Knjige so postale vizualni element in še vedno sporočajo zgodbe, dajejo podobe in ustvarjajo pomene. Sceno sta izdelali Urška Štrukelj in Maja Rijavec.

Osnovni namen in cilj festivala je popularizacija literature, promocija domačih in tujih mladih ali že uveljavljenih literatov, mladih ustvarjalcev in poustvarjalcev na glasbenem področju in nenazadnje oživljanje starega mestnega jedra.

Spremljevalni program – O'Živela knjiga: med 13. in 20. junijem, od 18.00 do 19.30 ure: ulična čitalnica, ustvarjalne delavnice na temo knjige za otroke in odrasle, prodaja knjig po izjemno ugodnih cenah, predstavitev knjig,…


Vabljeni – vstop prost!


Za vse dodatne informacije: 01 430 35 30 ali info@skuc.org

 

Kratke predstavitve literatov in glasbenikov

 

petek, 13. 6.

Andras Gerevich

Madžarski pesnik, rojen 1976, študiral v ZDA in Angliji, doslej je izdal tri pesniške zbirke. Med drugim je tudi predsednik združenja mladih madžarskih pisateljev in urednik pri literarnem mesečniku Kalligram. Veliko časa namenja filmskim in gledališkim projektom.

Christopher Whyte

Rojen 1952 v Glasgowu, pesmi piše v škotščini, medtem ko prozo v angleščini. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Veliko prevaja, tako v angleščino kot v škotščino. Trenutno živi v Budimpešti.

Dimitrij Kuzmin

Ruski pesnik, rojen 1968, poučeval v Moskvi, kasneje pa postal zelo aktiven kot urednik in prevajalec. Ureja internetno stran Vavilon, ki predstavlja preko dvesto sodobnih ruskih pesnikov. Nekaj časa je vodil krog moskovske eksperimentalne poezije, urejal številne revije, tudi prvo rusko gejevsko literarno revijo. Prejel nagrado Andrej Beli.

Gašper Malej

Rojen 1975 v Kopru, piše poezijo, prozo, esejistiko, kot prevajalec pa je iz italijanščine prevedel številne pesnike, pisatelje in dramatike. Kot dramaturg je sodeloval v več gledaliških predstavah.

Lawrence Schimel

Ameriški pesnik, rojen 1971, ki že vrsto let živi v Madridu, tako da piše tudi v španščini. Izdal je že preko osemdeset knjig različnih žanrov, od erotičnih zgodb do knjig za otroke. Pri Lambdi je letos izšla njegova čudovita otroška slikanica Sosedje in prijatelji, o fantku, ki ima dva očeta.

Valerij Ledenjov

Mlad ruski pesnik, rojen 1985 v Moskvi, piše pod psevdonimom. Študiral psihoanalizo, poleg pisanja še prevaja in ureja portal ruske literature litkarta.ru

DJ Dojaja

Znani slovenski dj, leta 1996 začel vrteti v klubu Palma, nato z Umekom in Bizzyjem v klubu K4, Propagandi, sodeloval pri projektih Rotor, Temponauta, Chilli space, Astrodisco ... Nastopal s številnimi svetovnimi dj-ji in skupinami. Sicer poznan kot tehno dj, se je Dojaja v zadnjem času posvetil predvsem minimal elektro tehnu, ki ga je v prejšnjem tisočletju vpeljeval le občasno na manjših floorih, danes pa je to njegova prevladujoča zvrst.
sobota, 14. 6.

Alja Adam

Rojena 1976, doktorirala s področja ženskih študij, prvo zbirko Zaobljenost izdala pred petimi leti, zdaj pa intenzivno pripravlja novo. Svojo poezijo rada povezuje z glasbo, plesom in videom.

Bejan Matur

Rojena 1968 na jugovzhodu Turčije, v kurdski družini. Študirala je pravo v Ankari, sedaj živi v Carigradu. Piše v turščini, izdala več pesniških zbirk, izbor njenih pesmi je izšel v angleškem prevodu: In the Temple of a Patient God, ARC Publications.

Haydar Ergülen

Haydar, letnik 1956, je študiral sociologijo in delal za reklamne agencije. Izdal je več pesniških zbirk, obenem piše eseje in časopisne kolumne.

Marjan Strojan

Rojen 1949, pesnik, prevajalec, filmski kritik. Izdal je pet pesniških zbirk in celo vrsto zelo pomembnih prevodov: Beowulf, Miltonov Izgubljeni raj, Antologijo angleške poezije itd. Dela v kulturni redakciji slovenskega radia.

Primož Čučnik

Kot pesnik je izdal kar precej zbirk, za zadnjo Delo in dom prejel nagrado Prešernovega sklada, kot prevajalec prevedel številne poljske in ameriške pesnike, je tudi urednik pri reviji Literatura in pa knjižne edicije Šerpa. Rojen 1971.

Tuna Kýremýtcý

Študiral je film in posnel nekaj nagrajenih kratkih filmov. Sicer pa je predvsem pesnik in glasbenik. Izdal par zelo dobro sprejetih in tudi prodajanih romanov o sodobnem vsakdanu v Turčiji. Njegovi romani so prevedeni v več jezikov.

Mandala

Ansambel je nastal v letu 1996 iz veselja do bogatega ljudskega izročila svetovne glasbe, tako v svoj program najpogosteje uvršča z vznemirljivimi ritmi prežeto glasbo Balkana in vzhodne Evrope ter evropskih židov, z orientalskim melosom navdihnjeno glasbo Izraela in Armenije,  temperamentno francosko, švedsko, irsko ter občasno tudi slovensko. Pesmi so izvajane v originalnih jezikih dežel, iz katerih izvirajo. Člani ansambla uporabljajo izključno akustične inštrumente: kitara, grški bouzuki, klarinet, kromatična harmonika, okarina, različne piščali in tolkala.

nedelja, 15. 6.

Veronika Dintinjana

Veronika Dintinjana, pesnica in prevajalka. Oktobra 2002 je bila izbrana za najboljšo avtorico Festivala Urška. Letos je postala vitezinja Pesniškega turnirja v Mariboru. Je soorganizatorka pesniških večerov Mlade rime. Jeseni ji izide pesniški prvenec.

Sedef

Sedef se od svojega nastanka, leta 2004, posveča glasbeni tradiciji sevdalink. V tem času so razvili lasten prepoznaven pristop do aranžiranja in izvajanja te glasbene zvrsti, kjer vpletajo elemente flamenca, jazza, klasike in sodobne glasbe. Sevdalinka je ljubezenska pesem (izhaja iz turške besede »sevdah«, ki pomeni ljubezen) in največkrat opeva neuslišano ljubezen, hrepenenje, kar pride najbolj do izraza v prepletanju zvoka šestih (do dvanajstih) strun z melanholično barvo vokala. Skupina je v treh letih delovanja in nastopanja zabeležila nekaj pomembnejši koncertov tudi v tujini, lani pa posnela svoj prvi cd. Zasedba: Maša Pašović, glas; Tilen Stepišnik, klasična kitara; Šemsudin  Dino Džopa, akustična kitara

ponedeljek, 16. 6.

Adam Wiedemann

Pesnik, prozaist, literarni in glasbeni kritik, feljtonist, prevajalec. Doslej je izdal več pesniških zbirk: Samček (Samczyk, 1996), Basni (Bajki zwierzęce, 1997, 2002), Zaganjalnik (Rozrusznik, 1998), Šmarnica (Konwalia, 2001), Kalipso (2004) in Pensum (2007) ter tri zbirke kratke proze: Vseprisotnost reda (Wszędobylstwo porządku, 1997, 1998), Pet drobcev (Sęk Pies Brew, 1998) in Prizori iz postelje (Sceny łóżkowe, 2005). Leta 1999 je za svoje delo prejel nagrado Fundacije Kościelskih. Slovenskim bralcem se je Wiedemann predstavil s knjigama Izbrane pesmi (Litera, 2002) in Prizori iz postelje (Šerpa, 2007). Živi v Varšavi.

Tomaž Grom

Študiral kontrabas na Brucknerjevem konzervatoriju v Linzu. Nastopal je v najrazličnejših zasedbah in ustvaril avtorsko glasbo za več gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav. V zasedbah Alzheimer3, Tilt, Cpg impro in kot solist se posveča predvsem raziskovanju razširjenih tehnik igranja kontrabasa v kombinaciji z elektroniko. Leta 1998 je izdal solistično ploščo La passion de Jeanne d’arc. Leta 1999 in 2006 pa plošči z zasedbo Tilt in leto kasneje glasbo za otroke na plošči Sonce in sončnice po vsem svetu. Leta 2007 je prejel nagrado Zlata ptica.

Michal Placzek

Pesnik, prozaist, zgodovinar literature, kontrabasist (absolvent glasbene šole v Elblegu). Udeleženec seminarja, ki ga na Poljski akademiji znanosti vodi Marija Janion. Je sodelavec literarnega časopisa "Wakat" in internetne strani "Feminoteka". Avgusta bo izšel njegov literarni prvenec. Živi v Varšavi.

torek, 17. 6.

Gojmir Polajnar (Boris Pintar)

Diplomiral iz filozofije in sociologije kulture, začel poklicno pot kot profesor filozofije in sociologije, nadaljeval kot vodja gledališkega programa v Cankarjevem domu, zadnje desetletje pa je samostojni pisatelj. Revijalno objavljal doma in v tujini. Pod psevdonimom Gojmir Polajnar je v samozaložbi izdal roman Ne ubijaj, rad te imam, Ljubljana, 1998, ki je nato izšel v angleškem prevodu Don't Kill Anyone, I Love You, New York: Spuyten Duyvil, 2001. Boris Pintar in Jana Pavlič sta soavtorja knjige Kastracijski stroji, Gledališče in umetnost v devetdesetih / Castration Machines: Theatre and Art in the Nineties, Ljubljana: Maska, 2001. Pri založbi ŠKUC je pod psevdonimom Gojmir Polajnar objavil dve zbirki kratkih zgodb: Družinske parabole, 2005 in Atlantis, 2008

Diego Barrios Ross

Rodil se je 1969 v Caracasu v Venezueli. Študiral je komunikologijo, se gledališko izobraževal ter več kot pet let študiral petje pri operni pevki Jannice Williams. V Venezueli je sodeloval z različnimi glasbenimi skupinami, ki so izvajale rock in folk glasbo, ter pri različnih glasbeno-gledaliških predstavah. Z glasbo in gledališčem je nadaljeval tudi v Sloveniji (SMG, Betontanc). Od leta 2004 nastopa kot koncertni pevec z različnimi zasedbami. Njegov repertoar vključuje operne arije in duete, v glavnem Puccinija in Verdija, oratorije, canzone napolitane, jazz, evergreene in latinskoameriško glasbo.

sreda, 18. 6.

Barbara Pogačnik

Pesnica, prevajalka in literarna kritičarka, rojena leta 1973 v Kranju. Poezijo objavlja v vseh večjih slovenskih literarnih revijah pa tudi v tujini. Njen prvenec, pesniška zbirka Poplave, je izšel leta 2007 pri založbi Mladinska knjiga, letos pa bo pri založbi LUD Literatura izšla njena druga knjiga V množici izgubljeni papir. Pripravlja tudi knjigo esejev. Sodelovala je na festivalih Zlati čoln na Krasu, Spogledi v Slovenski Bistrici in Printemps des poètes v Parizu. Iz francoščine je prevedla številne avtorje: Maurice Blanchot, Philippe Jaccottet, Henri Michaux, Paul Ricoeur, Jacques Derrida, Jacques Lacan, Hélène Cixous, Jean Baudrillard ...), je članica uredniškega odbora revije Literatura in vodi mednarodna pesniško-prevajalska srečanja Sinji krog.

Luka Ropret

Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je nekaj let študiral in poučeval kitaro v glasbenih šolah, ter sodeloval na mednarodnih glasbenih taborih. Igra in snema v različnih glasbenih zasedbah, od pretežno akustičnih kot Brina, Autodafe, spremljevalni band Matjaža Romiha, do urbanejših, kot Menu B ter Smokes & Shuflles. Poleg tega ustvarja glasbene podobe lutkovnih in gledaliških predstav, ter otroških in mladinskih televizijskih serij.

četrtek, 19. 6.

Goran Vojnović

Rojen v Ljubljani, 1980. V mladosti je dolga leta treniral košarko. Po končani gimnaziji se je posvetil študiju filmske in televizijske režije na ljubljanski akademiji. Njegovi kratki filmi (Fužine zakon, Sezona 90/91, Moj sin, seksualni manijak) so bili prikazani na številnih mednarodnih festivalih in so osvojili več mednarodnih nagrad. Z režiserjem Markom Šantićem je leta 2004 napisal scenarij za izjemno uspešen kratki film Sretan put Nedime, ki je bil nominiran za nagrado evropske filmske akademije, osvojil Srce Sarajeva in prejel nagrado za najboljši študentski film na festivalu Tribeca v New Yorku. Gorana, ki trenutno končuje kratki film z naslovom Kitajci prihajajo, je v literaturo zaneslo po naključju, čeprav je že v gimnaziji izdal pesniško zbirko Lep je ta svet. Nedokončan scenarij za celovečerni film je namreč v večnem pomanjkanju dela na filmskem področju v dobrem mesecu pretvoril v svoj literarni prvenec. Tako je nastal roman Čefurji raus!.

Zlatko

Prihaja iz ljubljanskih Fužin, kjer je tudi spoznal prijatelja in producenta Anžeta Kacafuro s katerim sodelujeta. Ves svoj prosti čas posveča glasbi – rapu. V svojih glasbenih začetkih se je udeležil kar nekaj državnih prvenstev v freestylu. Sodeloval je pri rap konpilaciji Lublana Podtalno. V letu 2007 je izšel njegov prvenec Svet je lep. Zlatko je tudi eden izmed ustanoviteljev skupine Optimisti, ki ga spremlja na njegovih koncertih.  

petek, 20. 6.

Urška Sterle

Urška Sterle je pisateljica in aktivistka, ki se s kratkimi zgodbami dotika spoja sodobnega urbanega življenja in pozicij (sub)kulturnega uporništva. Objavljala je v reviji Lesbo, zborniku Ženska.si, sodelovala na literarnih večerih gejevske in lezbične literature društva Škuc, v mariborski galeriji Medianox, na predstavitvi na Radiu Študent, Mestu žensk itd. Njen kratkoprozni prvenec Vrsta za kosilo, ki je izšel pri založbi ŠKUC-Vizibilija, je bil letos nominiran za literarno nagrado Dnevnikova Fabula. Za knjigo je prejela nagrado Zlata ptica. Po Sloveniji nastopa tudi z avtorsko stand-up komedijo Prosimo, ne hranite lezbijke.

Ksenija Jus trio

Xenia svojo poezijo z glasbo združuje že petnajst  let. Njena glasbena sled je doslej zapisana na petih avtorskih ploščah: Debut – 1996, Xenia Total – 2001, L'humanite Nouvelle – 2002, Karta do sonca – 2004 in Black Safari – 2007 ter v knjižni obliki – Svobodna radikalka.
Je ena izmed redkih uveljavljenih kantavtoric na Slovenskem.
Zasedba: Xenia Ius, besedila, glasba, el. kitara, vokal, aranžma; Andreja Žel, vokal, aranžma, harmonika; Blaž Celarec, bobni; Marko Gregorič, kontrabas; (k.g. - Alenka Pavliha, bobni)


Prireditev so podprli: Ministrstvo za kulturo, MOL – oddelek za kulturo, Urad RS za mladino, Zavod za turizem Ljubljana, Center za slovensko književnost, Literature Across Frontiers.

K oživljanju starega mestnega jedra so prispevali tudi:
Slaščičarna pri vodnjaku, Hotel Park, Antiq hotel, Lili in Roza, Luka Gourmet, Pravična trgovina 3 Muhe, Inkognito, Costella, Restavracija River, Cafe Open in Heineken

PROGRAM

 

petek, 13. 6.

Večer s prevajalske delavnice gejevske poezije:
Andras Gerevich (Madžarska), Christopher Whyte (Škotska), Dimitrij Kuzmin (Rusija), Gašper Malej (Slovenija), Lawrence Schimel (Španija), Valerij Ledenjov (Rusija)
Povezuje Brane Mozetič
Glasba DJ Dojaja

sobota, 14. 6.

Večer s prevajalske delavnice turške poezije:
Bejan Matur, Haydar Ergülen, Tuna Kýremýtcý, Alja Adam, Marjan Strojan, Primož Čučnik
Povezuje Polona Žagar
Glasba Mandala

nedelja, 15. 6.

Veronika Dintinjana (poezija)
Povezuje Tanja Petrič
Glasba Sedef

ponedeljek, 16. 6.

Adam Wiedemann (proza)
Povezuje Tatjana Jamnik
Glasba Tomaž Grom, Michal Placzek

torek, 17. 6.

Gojmir Polajnar (Boris Pintar) (proza)
Povezuje Sonja Polanc
Glasba Diego Barrios Ross

sreda, 18. 6.

Barbara Pogačnik (poezija)
Povezuje Tanja Petrič
Glasba Luka Ropret

četrtek, 19. 6.

Goran Vojnović (proza)
Povezuje Suzana Tratnik
Glasba Zlatko

petek, 20. 6.

Urška Sterle (proza)
Povezuje Suzana Tratnik
Glasba Ksenija Jus trio

 

 

 

Živa književnost

1

  1. Živa književnost
DATOTEKE