
...agilna v besedi, dosledna v svobodi, spoštljiva v spominu...
Rojena 10. maja 1952 v Ljubljani. Diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Petnajst let je delala v Plečnikovi knjigarni (Ljubljana) in prejela Schwentnerjevo nagrado za uvajanje kulturno-umetniških programov v trgovino s knjigami. Od leta 1994 je samostojna delavka v kulturi. Od leta 1980 dela radijske umetniške in kulturno-zgodovinske oddaje (RAI - Trst, slovenski program, Radio Slovenija, RTV Slovenija, Radio Študent) Je ustanoviteljica "Prestola poezije/The Throne of Poetry", glasbeno literarnega performansa (Plečnikov trg, Grad Fužine, Grad Podsreda, Slovenska filharmonija, Kongresna knjižnica v Washingtonu, Chicago, Ohio State University Columbus, Toronto, Guildhall London, Sinagoga Maribor).
Pesniške zbirke:
Na internetu se da prebrati, kaj poroča
STA o moji novi knjigi esejev KAJ JE POETIČNO ALI URA ILEGALE:
V svojih esejih Kušarjeva neguje humanistični odnos do človeka in sveta, ki je proti pozunanjenim praznim formam, so zapisali na založbi. Avtorica je danes povedala, da je skozi eseje, zbrane v knjigi Kaj je poetično ali ura ilegale, želela predstaviti ljudi, ki so nanjo vplivali na ustvarjalni in življenjski poti. Sama še vedno močno verjame v besede, ki jih je objavila v zbirki Svila in lan: “Če človek ne sme biti, tak kot je, tudi ne sme biti, tak kot ni.” Dodala je, da se nikoli ne naveliča pisati o duši.
Kušarjeva je strastna bralka poezije Tomaža Šalamuna, nedavno pa je odkrila, da ima tudi sama nekoga, ki z isto strastjo prebira njena dela. Gre za Iztoka Simonitija, ki je prispeval tudi spremno besedo k njeni najnovejši knjigi esejev. Simoniti je dejal, da navadnega človeka njeni eseji dopolnijo. “Za Kušarjevo je značilno, da kaos in kakofonijo, ki prihajata iz sveta in iz nje, spreminja v kozmos in harmonijo,” je dodal.